Prisluhnemo občankam in občanom


Ustvarjamo mesto priložnosti


Omogočamo vrhunska kulturna doživetja


Skrbimo za čisto okolje


Živimo urbano v sožitju z naravo


Prizadevamo si za sožitje generacij


Ohranjamo zelene oaze za sprostitev in oddih


Gojimo okolje spoštovanja in zaupanja


Odpiramo vrata ustvarjalnosti in inovativnosti


Smo ugledno športno središče


Gradimo prostor zadovoljnih ljudi


Vasi v KS Rova

Rova

Vas Rova leži v tako imenovani rovski kotlini. Za razvoj kmetijstva in gospodarstva ima nekoliko slabše možnosti. Svet v nižinah je precej močvirnat in ilovnat, na vzpetinah pa nekoliko manj primeren za obdelovanje. Rova so bila v času nastajanja franciscejskega katastra razmetano naselje. To se je v zadnjih nekaj desetletjih zelo spremenilo. Gradnja novih delavskih domov je spremenila zunanji izgled vasi, tako da so sedaj Rova strnjeno gručasto naselje. V samem kraju živi približno 400 krajanov, gospodinjstev pa je okol 150.
Rova so prvič omenjena že leta 1359, iz časov grofov Celjskih. Ime je nastalo iz osnove rov v nemščini zu Row. Lastništvo Rov se je podajalo iz rok v roke takratnega višjega sloja prebivalstva.
Znamenitosti v kraju so predvsem Cerkev Svete Katarine Aleksandrijske, razne kapelice in znamenja ter stara šola, ki je svoje čase imela velik povezovalni pomen.
 
  
Kolovec

Hipoteza za nastanek imena Kolovec je, da naj bi ime nastalo, oziroma ga je tako ovrednotil že slavni Janez Vajkrad Valvasor, v zvezi s kolovozi, vozovi, kolesi ali kolarji ob poti proti Tuhinjski dolini. Veliko bolj verjetna pa je razlaga Luke Pintarja, da naj bi ime nastalo po dolgih kolih, ki so jih sekali v srednjem veku v kolovških gozdovih.
Znamenitost kraja je bil grad Kolovec (Gerlochstain), ki je sedaj prenovljen ter sedaj lepo obnovljena partizanska bolnica Lukova bolnica. V težkih vojnih časih je bila to dobro skrita, odlično varovana in dobro oskrbovana partizanska bolnica, ki pa je bila izdana in nato s strani nemške okupacijske vojske požgana in uničena.
 
  
Dolenje in Zagorica

Vas Zagorica je prvič v listinah omenjena že davnega leta 1337. Vendar se takrat vas ni imenovala tako kot sedaj. Skupaj z vasjo Dolenje so tvorile eno samo vas, Zagorico. Tako je bilo vse do leta 1353, ko so vas razdelili na dva dela, Gornjo in Dolnjo Zagorico. Pozneje so začeli opuščati imena in pri Gornji Zagorici je ostal samo še ime Zagorica, pri Dolnji pa izpeljanka Dolenje.
Zagorica je dobila ime po svoji legi in sicer po prisojni strani zagoric. Dolenje so ime dobile prav tako po legi. Ker ležijo nižje od Zagorice so jim domačini preprosto dodeli ime Dolenje. K vasi Dolenje spada tudi zaselek Stegne, ki je do druge svetovne vojne štel le tri domačije, Stegnar, Andrle in Golež.
Posebnih znamenitosti v kraju ni, dasiravno je v Dolenjah svoje čase živel Jernej Andrejka plemeniti Livnogradski. Svoj plemiški naziv je dobil že v Avstroogrski monarhiji, v naši bližji preteklosti pa je bolj znan njegov sin Rudolf Andrejka, pravnik, predavatelj in pisatelj.
 
  
Žiče

Ime Žiče so prinesli v naše kraje kartuzijanci iz Štajerske. Prvič je ime omenjeno davnega leta 1341. Ime naj bi nastole iz osnove žito. Tudi v času nemške okupacije je imela vas enako osnovo Seitz (Žiče). Nad vasjo se ponosno vzepenja takoimenovani najvišji vrh Krajevne skupnosti Rova, Žiški vrh. Njegova najvišja točka znaša 485 m n.v. Vas se je v zadnjih letih precej razširila in povečala. Poleg domačinov so se v ta kraj priselili tudi nove, mlajše družine. Kraj je bil v preteklosti zgolj kmetijske narave in tudi sedaj je tu največ kmetij v okrožju Rov. Domačini so predvsem zaposlei v bližnjih krajih in tja do Ljubljane, veliko pa se jih ukvarja z živinorjestvom in kmetijstvom. 
  
Jasen

Vas Jasen sestavljata dva zaselka Jasen in Pehčanija. Nastanek imena ni povsem znan in potrjen. Možni sta dve izpeljanki imena. Iz vrste lesa Jesen, kjer naj bi rastel v tem okolju. Druga možnost pa je izpeljanka besede jasa, travnik. Vas leži na sedlu med dvema hriboma, Špičjim vrhom na vzhodu in Zagoriškim vrhom na zahodu. V teh krajih so se v daljni preteklosti precej zadrževali rokovnjači in imelu tu svoje brloge in postojanke.